petek, 8. oktober 2010

Čivijada 2010



Dalač je še do Fašenka po dornavsko, in da čakanje ne bo pretežko, so nas na svoj karneval povabili meščani Šabca v Srbiji. Sicer nismo vajeni karnevalov v jesenskam času, vendar našim vrlim ciganom, lükarjem in oračem ni potrebno dvakrat reči. Kar se mora, ni težko.

In tako smo se na deževno petkovo jutro odpravili. Naložit je potrebno vse, ljudi, opremo, rekvizite, tudi hrana in pijača najdeta prostor. Pot bo dolga.




Avtobus požira kilometre ...


... in voznik skrbi, da v pravo smer.


Kmalu za hrvaško mejo že prvi postanek. Za kufetkarje in kadilce, pa tudi za tiste, ki jih samo lulat ...


In tako še nekajkrat. Dežuje celo pot, vendar vztrajnih kadilcev to ne ovira. Ostali pa potrpežljivo v avtobusu posedajo.


In končno dež poneha, pokaže se celo malo sonca in to hitro izkoristimo za najvažnejši dogodek dneva: malica na poti. Večina nas je že krepko omagala, nekateri so celo že izgubili vsako upanje, da hrana sploh zagleda luč sveta.


Je teknilo, je, kar poglejte ta zadovoljni izraz našega stričeka ...


Da nas dolgčas ne prevzame pa hitro poskrbita Zoki ...


... in Miro. Verjetno bosta s pokanjem dež pregnala.


Tako, še zadnji delček poti siti in zadovoljni predremamo ...


Čisto zares, čisto tazadnji postanek pred Šabcem ...


Nekateri svoj patriotizem izkazujejo po celi Evropi. Navija že po Laško, vendar z napačno flaško ...


In ko se na avtobus povzpneta simpatični vodički, vemo, da se vozili več dolgo ne bomo.


Ko prispemo pred hotel, je zunaj že mrak ...


V "civilne uniforme" in brž na večerjo, da se ne ohladi ...


A večerja brez tria "Cigo" ne bi bila takšna, kot se spodobi ...


Zunaj nas pozdravi celo hotelski "gazda" ...


Na hitro še zadnja plesna vaja ...


... ekipa vodičk ...


... in se odpravimo na večerni ogled mesta.


Jasno, kjer se ustavimo, tam se razigramo ... začudene oči strmijo v nas in nas z nasmehom pozdravljajo, kjerkoli se pojavimo.






Naslednji dan po kosilu pa takoj priprave za karneval.


Mimogrede ušpičimo še kakšno oslarijo v hotelski jedilnici, ki je že pripravljena za večerno svatbo (ne, nihče od nas ni udeležen) ...


In s predstavniki vseh treh skupin se odpravimo na sprejem v knjižnico. Tu se nam pridruži tudi dornavski župan.


Vse je lepo pripravljeno, v znamenju karnevala ...


Nekateri postanejo še slavni, kar tako, mimogrede ...


Pričaka nas kraljica karnevala ...


Sem jo večkrat slikal. Bogsigavedi zakaj?


Utrinki iz sprejema ...






Nekaj prečudovitih mask ...




In uradni del lepote karnevalske ...




Lepo zbrani poslušamo pozdravni nagovor ...








Tačas pa se preostala ekipa že vztrajno pomika proti štartni točki ...




... kjer se zbirajo sodelujoči.






Maske takšne in drugačne, od vsepovsod ...




















Naši cigani in njihova kuhinja so najbolj atraktivna stvar na karnevalu. Seveda se tu pečejo prave klobase, ki bodo nahranile prenekatera lačna usta med karnevalom. Ja, res, tudi jaz sem jih večkrat obiskal ...








Promet ureja prava lepotička, ki se tudi rada slika ...


Začetek karnevala napove s svojim prihodom pravi pravcati kitajski zmaj ...


















In že so tu "naši". Princ Zoki na čelu ...


... Lükar'ce ...


... in Orači s pokačem ...




In seveda dornavski cigani ...
























Lükar'ce prepevajo ...


Orači jim pomagajo ...


Cigani pa narod hranijo ...




... norčije zganjajo ...






Gatanje ...


Psi laju, karavane prolaze ... smo včasih peli.












Tako počasi pridemo do vmesnega postanka, kjer se neutrudna voditelja ukvarjata z vsako skupini in jo predstavita kar se le da podrobno ...

Najprej se predstavijo Lükar'ce ...


... nato Orači ...


... ter dornavski Cigani.


Jejhatajej, take čeveljčke bi pa tudi jaz spucal ...




Bolj ko karneval traja, več in več naravnih lepot kraja nas spremlja ...




Čudenju ni ne konca ne kraja ...


In tako se počasi prebijemo do glavnega odra. Nekaj nastopov ...




Pokači z ognjenim bičem (ne, ni tak kak zgleda na prvi pogled, he he) ...


















Cigan mimo kontejnerja pač ne gre ...


Po nastopu pa veselje in zabava ...


In končno se tudi jaz znajdem na oni strani objektiva (foto Zoki). Z mojo najdražjo ciganko ...




Se nam od vsega lepega že malo vrti?






Brez ciganskega plesa ni zabave ...












Pred odhodom še skupinska ...


Pozdravi z organizatorji in vodiči ...




In preden se zares odpravimo na dolgo pot, se ustavimo še v pravi srbski restavraciji, da se posladkamo z njihovimi specialitetami.




Na obraze se prikrade nasmeh - tisti lačni ...








Nestrpno pričakujemo slastne jedi, natakarjem se pa nikamor ne mudi ...


Še venec lüka v slovo.


In vsa čast vozniku, ki z nami zdržal je vse to ...


Čivijada lep pozdrav in upam, da se vidimo naslednje leto.





Website counter

Ni komentarjev: